Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z drogami, narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v soboto, 3. januarja 2026, med bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Caracas, nato pa so ga prepeljali v Združene države Amerike. Datum njegovega zajetja sovpada z 36. obletnico odstranitve nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako zajele in mu sodile v Združenih državah Amerike. Pričakuje se, da bodo Madurovi zagovorniki uporabili podobno pravno strategijo kot Noriegovi odvetniki pred desetletji. Osrednji argument obrambe bo temeljil na ugovoru glede zakonitosti njegove aretacije, pri čemer bodo trdili, da Maduro kot suveren voditelj tuje države uživa imuniteto pred kazenskim pregonom. Ta pravna dilema bo ponovno preizkusila temeljna načela mednarodnega in ameriškega prava glede imunitete državnih voditeljev. Primer bo sprožil obsežno razpravo o mejah ameriške jurisdikcije nad tujimi voditelji, ki so bili odstavljeni z vojaškim posredovanjem.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njegovo prijetje, ki se je odvilo v soboto, se je zgodilo natanko 36 let po padcu panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki so ga prav tako strmoglavile ameriške sile. Proces proti Maduru bo po pričakovanjih pravnih strokovnjakov obudil razpravo o vprašanju imunitete tujih voditeljev pred ameriškimi sodišči, kar je bil ključen pravni precedens že v primeru Noriega. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje vodenja kriminalne združbe, znane pod imenom Cartel de los Soles, ki naj bi v sodelovanju s kolumbijskimi uporniki preplavila Združene države Amerike s kokainom. Čeprav so se v preteklosti pojavljale možnosti za diplomatske pogovore, je sedanja administracija stopnjevala vojaški in pravni pritisk, kar je vodilo do njegovega končnega zajetja. Madurov pravni položaj je zapleten, saj ZDA ne priznavajo njegove nekdanje predsedniške legitimnosti, kar tožilstvu omogoča pregon kljub načelom mednarodnega prava o imuniteti državnih voditeljev.

Specialne sile vojske Združenih držav Amerike so v operaciji z dekodnim imenom 'Popolna odločnost' (Absolute Determination) vstopile na ozemlje Venezuele in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Vojaška akcija se je pričela v poznih urah 2. januarja 2026, ko so ameriške sile v petih urah prebile venezuelski sistem zračne obrambe in dosegle predsednikovo varno hišo. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima v Karibskem morju. Operacija sledi obdobju stopnjevanih napetosti in ameriške vojaške prisotnosti v regiji, namenjene preprečevanju trgovine z mamilom. Dogodek je sprožil številne primerjave z ameriško invazijo na Panamo leta 1989, ko je bil na isti dan, 3. januarja, pridržan takratni voditelj Manuel Noriega. Oba voditelja se soočata z obtožbami, povezanimi s trgovino z mamilom. Trenutna situacija v Venezueli ostaja negotova, saj je zaradi nenadnega obglavljenja državnega vrha prišlo do nejasnosti v strukturi oblasti, kar povečuje tveganje za notranje vojaške spopade in nestabilen prehod oblasti v državi, ki jo že dlje časa pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Ameriški pravni strokovnjaki in tožilci so začeli podrobno proučevati primer nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki bi lahko služil kot ključno vodilo v prihajajoči pravni bitki proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru. Noriega je bil pred več kot tremi desetletji tarča odmevne ameriške operacije, ki se je končala z njegovo aretacijo in sojenjem v Združenih državah Amerike, kar predstavlja redek zgodovinski precedens pregona tuji državi vladajočega voditelja na ameriških tleh. Analitiki poudarjajo, da so izkušnje iz primera Noriega neprecenljive za trenutne tožilce, obrambne odvetnike in sodnike, ki so vključeni v postopek proti Maduru. Čeprav so se mednarodne okoliščine in pravni okviri od devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenili, osnovni izzivi glede imunitete državnih voditeljev, pridobivanja dokazov v tujih jurisdikcijah in izvedbe samega procesa ostajajo podobni. Primera obeh voditeljev sta tesno povezana z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, kar Združenim državam Amerike omogoča uveljavljanje svoje jurisdikcije nad tujimi uradniki.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku, kjer mu bodo uradno sporočili obtožbe, med drugim za narkoterorizem in uvoz kokaina v ZDA. Politični strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove zadnje poteze v Venezueli. ZDA so bile ponovno označene za agresorja in globalnega policaja.

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Madura, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev. Trump je dejal, da je bilo ubitih veliko Kubancev. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer je v priporu. Poročajo, da je bil Maduro od avgusta pod nadzorom Cie, vključno z uporabo nevidnih dronov.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Umrl je Manuel Noriega, nekdanji diktator Paname. Rodil se je 11. februarja 1934 v Panama Cityju, umrl pa 29. maja 2017. Poročen je bil s Felicidad Sieiro, s katero je imel otroke. Bil je kontroverzna osebnost v panamski politiki.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, pri čemer državni sekretar Marco Rubio Nikolasa Madura označuje za ubežnika ameriške pravice. ZDA so izvedle 'smrtonosni napad' na plovilo blizu Venezuele, marinci pa izvajajo vojaške vaje v Portoriku, kar povečuje napetosti. Rubio je opozoril, da bi ZDA lahko ponovno napadle venezuelska plovila, domnevno vpletena v trgovino z drogami. Venezuela se pripravlja na morebiten oborožen spopad, medtem ko ZDA odobravajo dodatno finančno pomoč Ukrajini.

Venezuela je v Združenih narodih obsodila Združene države Amerike zaradi napotitve vojaških ladij in podmornic v Karibsko morje. Venezuelska misija pri ZN trdi, da gre za kršitev sporazuma iz Tlatelolca zaradi pošiljanja jedrske podmornice in da ameriški "vojaški blokadi" ogroža venezuelsko suverenost in uničuje Ustanovno listino ZN. Honduraški ekspredsednik Manuel Zelaya je prav tako obsodil "vojaško blokado" ZDA proti Venezueli.